Posjetili smo susjede:

RIS 2006 - Novo mesto (Si): radioamaterski obrazovni susret

- pod nazivom "2. Radioamatersko izobraževalno srečanje"

U subotu 14. siječnja 2006. godine u sportskoj dvorani Leona Štuklja, školskoga centra Novo mesto održao se zanimljiv radioamaterski susret s početkom u 9:30 sati i završetkom u 15:00 sati. Od "9A" radioamatera susret su posjetili:

Petar, 9A6A; Mate, 9A4M; Dragan, 9A5AA; Zlatko, 9A3AQ i Goran, 9A3WP.

http://ris.hamradio.si/2006/media/index1.htm

 14. januarja 2006 se je v Novem mestu uspešno zaključilo 2. Radioamatersko izobraževalno srečanje. Zbralo se je preko 160 radioamaterjev in gostov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Pohvalno je, da se srečanja niso udeležili le stari mački, temveč so bili prisotni tudi mladi nadebudneži. Predavanja so vodili Iztok Saje - S52D, prof. dr. Matjaž Vidmar - S53MV, Robert Kašca - S53R in mag. Marko Čebokli - S57UUU.
Vse prisotne so na začetku nagovorili Boris Plut � S54O, podpredsednik ZRS, Štefan David, direktor Šolskega centra Novo mesto, Ivan Batagelj - S54A, predsednik ZRS in Andrej Sever, podpredsednik Elektrotehniškega društva.

Iztok, S52D je vedno zanimiv predavatelj. Lepo nam je razložil kako se izračuna najboljša pozicija bazne postaje - v teoriji se do neke meje da "zadevo" izračunati, vendar je to potrebno na lokaciji tudi pomeriti in seveda preizkusiti. Naštel je nekaj "free softwera" za izračunavanje lege, ki je seveda uporaben tudi za nas radioamaterje. Z njim lahko pridemo do zelo dobrih in natančnih rezultatov. Ponazoril je tudi, zakaj so programi za profesionalce silno dragi (ker upoštevajo veliko parametrov, kot so materiali, višine anten, lokacija same antene, okolje - gozd na Krasu v primerjavi s pragozdom ali pa puščavski pesek itd.
Predavanje je zaključil z dejstvom, da se bazna postaja ne postavi vedno tam, kjer je zanjo optimalno izračunano in izmerjeno mesto, temveč tja, kjer se pridobi soglasje lastnika zemljišča.

 Čas je organizatorje malo preganjal in še predno smo se zavedli, že se je pripravil Matjaž, S53MV. Tema je bila zanimiva in Matjaž je vsekakor predavatelj, ki zna stvari razložiti tako, da so razumljive vsem, ki znajo narediti vsaj 12V napajalnik. Začel je z vprašanji: zakaj, kdaj in kako sploh pride do intermodulacijskih popačenj, kako se jim lahko izognemo, zmanjšamo in kako pravilno načrtujemo ojačevalnik oz. nastavimo delovno točko. Manjkalo ni raznih opazk in pripomb kot recimo �Zeta GI the best for CB� ali pa kaj vse lahko pomerimo z analognim instrumentom. Vsekakor zanimivo in zabavno predavanje.

Sledila je kratka prekinitev in čas za podelitev pokalov in diplom iz radioamaterskih tekmovanj, ki sta jih organizirala SLOVHF radioklub in radioklub Domžale.

Čas je minil zelo hitro, saj smo se komaj uspeli pogovoriti z ostalimi kolegi o bolj ali manj zanimivih rečeh. Že je odzvonil zvonec in naznanil začetek drugega dela srečanja.

Zanimiva tema je ponovno pritegnila poslušalstvo. Robi, S53R nam je na zelo zanimiv način pripovedoval o njegovem radioamaterskem in službenem delu v Afganistanu. YA5T je bila prva legalna/resnična ekspedicija v Afganistan po več deset letih. V 9. mesecih so uspeli narediti preko 50.000 zvez. Delo je bilo pogojeno s službenimi obveznostmi, saj je Robi zaposlen v civilni sestavi OZN (Svetovni program za hrano).
Z občudovanjem smo spremljali, kaj vse so kot radioamaterji naredili. Predavanje je zaključil s slikami in besedami o človeški neumnosti, ki privedla do velikanske tragedije v Afganistanu.

Kot se spodobi za konec, malo avanturistična in zelo zanimiva tema Marka, S57UUU. Začel je z osnovami teorije o radijskih valovih, možen način uporabe le-teh pri slikanju, potrebno opremo in na koncu še zelo zanimiv poskus. Marko je s svojo radijsko kamero slikal GPS satelite. Na slikah nam je prikazal ročni sistem premikanja anten. Rezultat večurnega slikanja neba z ločljivosto 16x16 pik je bil presenetljiv. Sateliti so se, pa čeprav predstavljeni kot bele pike, dejansko premikali � popoln uspeh. Marsikomu se je najverjetneje porodila ideja, da bi podoben poizkus oz. vsaj avtomatsko premikanje anten naredil tudi sam.

 Sledila je zahvala predavateljem in skupinsko fotografiranje odgovornih za srečanje. Po končanem uradnem delu smo se nekateri komaj zrinili v premajhno gostišče Jakše, medtem ko so drugi odšli počasi proti domu. Komaj smo dočakali kmečko pojedino in pomazali krožnike, tudi cvička ni manjkalo. Druženje se je nadaljevalo še naprej, najvztrajnejši pa so ob zvokih harmonike vztrajali še pozno v noč.